Saj ne more biti tako težko, a ne?
Misel, da je strežba zabavna le ko si mlad, je postajala vedno glasnejša. Nekako se res nisem videla kot 40 letna, praviloma tečna, z ortopedskimi čevlji in zaradi praktičnosti na kratko ostrižena točajka, ki s stalno stranko debatira o zavoženosti države, ne zavedajoč se da kritizira lastno (zavoženo) življenje. Treba je bilo ukrepati. Takoj. Odločila sem se, da pogledam “outside the box” in se neham oklepati znanih okvirjev; prišla sem na razgovor za telefonista, ki po telefonu prodaja časopis Večer. Pred razgovorom je bilo potrebno izpolniti vprašalnik, kjer je bilo potrebno navesti tudi svoje dosedanje izkušnje kot telefonist, izkušnje s prodajo. Ni problema. Res, da nimam izkušenj, ampak saj ne more biti tako težko, a ne? Takratni vodja firme sicer ni bil čisto prepričan, da mi bo uspelo, glede na moje (ne)izkušnje, ampak mi je vseeno dal priložnost. Nisem je izpustila, vsak dan znova sem želela dokazati, da zmorem. Prepričana sem bila, da če bom odlično opravila svoje delo in pokazala, da se name lahko zanesejo, da bom štrlela iz množice študentov in bodo moje delo opazili. Res so ga. Nekaj časa je od takrat že preteklo in nekaj del sem od takrat že osvojila, dejansko pa delodajalca nisem nikoli menjala.
Nikoli se ne zavedamo, katero dejanje, katero delo, katera oseba, ki jo srečamo nam utegne spremeniti tok življenja. Zdaj lahko rečem, da sem pred skoraj sedmimi leti začela novo življenje, ne da bi se tega zavedala. Spoznala sem ljudi, ki so mi popestrili dan, mesec, nekateri izmed njih tudi več let. Vsak dan znova z veseljem prihajam v službo, ker vem, da bom v krogu ljudi ki me razumejo, ki mi omogočajo, da sem vsak dan boljša ne samo kot sodelavka ampak tudi kot oseba. Vse zaradi “saj ne more biti tako težko, a ne?”
Petra Dreo